Slovenija – od Karantanije do samostojne države leta 1991
Prostor današnje Slovenije je bil poseljen že v prazgodovini, v antiki pa je bil del rimskega imperija, o čemer pričata na primer Emona in Celeia. V 6. stoletju so se tu naselili predniki Slovencev in ustanovili Karantanijo, eno prvih slovanskih kneževin. Ta je v 8. stoletju prišla pod bavarski in frankovski vpliv ter se pokristjanila.
V srednjem veku so ozemlje razdelile dežele, kot so Kranjska, Štajerska in Koroška, ki so postopoma prešle pod oblast Habsburžanov in tam ostale do leta 1918. Reformacija je Slovencem dala prvi knjigi v slovenščini, ki ju je sredi 16. stoletja izdal Primož Trubar. V 19. stoletju se je okrepilo narodno gibanje, katerega simbol je postal pesnik France Prešeren.
Po razpadu Avstro-Ogrske so slovenske dežele leta 1918 večinoma prešle v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev, pozneje Jugoslavijo, zahodni del pa je pripadel Italiji. Med drugo svetovno vojno so ozemlje zasedle Nemčija, Italija in Madžarska; odpor partizanov je spremljala tudi medsebojna državljanska vojna. Po vojni je bila Slovenija republika socialistične Jugoslavije. Po plebiscitu je 25. junija 1991 razglasila samostojnost, ki jo je potrdila kratka desetdnevna vojna. Leta 2004 je vstopila v Evropsko unijo in NATO, leta 2007 pa je prevzela evro.
Danes Slovenijo zaznamujejo raznolike pokrajine med Alpami, Krasom in morjem ter močna povezanost s slovenskim jezikom.
Imate zgodbo, staro fotografijo ali družinski spomin iz svojega kraja? Delite ga s skupnostjo v rubriki Domača zgodovina!